Storitev 1KA je mogoče na domeni 1KA.si uporabljati brezplačno. Potrebna je le registracija (novi uporabniki) oziroma prijava (registrirani uporabniki).
Za uvodno seznanjanje s storitvijo 1KA so na voljo informacije za začetnike in za izkušene uporabnike.
Vpišite vaš elektronski naslov s katerim ste prijavljeni in poslali vam bomo povezavo za obnovitev gesla.
Elektronski naslov s katerim se boste registrirali na naši spletni strani, bomo uporabljali in hranili zgolj za potrebe uporabe uporabniškega imena v orodju 1KA in ga bomo skrbno varovali v skladu s predpisi.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje, vam bomo kot prijavljenim uporabnikom dodelili piškotke (pojasnilo).
Za aktivacijo novega gesla vpišite podatka, ki ste ju prejeli preko e-pošte.
Če našega sporočila še vedno ne najdete, nas kontaktirajte preko email naslova info@1ka.si.
Na to spletno mesto se boste lahko prijavili šele po potrditvi registracije preko e-pošte!
Pri spletnih anketah se soočamo s problemom reprezentativnosti. Spletne ankete so namreč razmeroma poceni, dokler izbira enot v vzorec ni verjetnostna. Če anketiramo zaprto populacijo (npr. društvo, študente določenega predmeta, zaposlene znotraj podjetja), za katero imamo na voljo elektronske naslove, potem to tudi sicer ni problem. Težava nastopi, ko želimo sklepati o splošni populaciji na osnovi spletnih anket, ki so jih izpolnjevali respondenti, za katere ne vemo, s kakšno verjetnostjo so bili rekrutirani.
Statistično sklepanje z vzorca na populacijo – ki običajno vključuje interval zaupanja kot merilo za tveganje, da se motimo – namreč temelji na tem, da verjetnosti za vključitev poznamo vnaprej in to za celotno populacijo.
Za spletno anketo, v katero smo povabili prijatelje in naključne obiskovalce nekaj spletnih strani, pa seveda ne moremo uporabiti posploševanja na celotno populacijo. Podobno kot tega ne moremo storiti, če se sprehodimo po dveh ulicah enega mesta in sprašujemo ljudi za mnenje. Ker ne poznamo verjetnosti za vključitev, ne vemo, kakšna je verjetnost, da se motimo.
Največ kar lahko v takih primerih naredimo je, da na osnovi preteklih izkušenj domnevamo, da naše ugotovitve veljajo za celotno populacijo. Žal "pretekle izkušnje" kažejo precej različne zgodbe. Gre za podoben problem kot pri televizijskih in radijskih glasovanjih, ko je realno razpoloženje v populaciji lahko povsem drugačno kot ga ima nekaj tisoč oseb, ki so se odločile, da bodo glasovale. Če želimo na osnovi spletne ankete sklepati o celotni populaciji, lahko naredimo troje:
Kaj lahko naredi študent ali raziskovalec, ki nima večjih sredstev, kljub temu pa bi rad posploševal na celotno populacijo?
Za kvalitetno spletno raziskavo na splošni populaciji danes potrebujete:
Brez posebnega proračuna pa sta na voljo predvsem dve možnosti:
Ves čas seveda govorimo o splošni populaciji in ne o članih določenega kluba, društva, organizacije..., kjer je problem bistveno manjši; potrebno se je le dokopati do dovoljenja, da se vse potencialne respondente (člane, zaposlene,...) povabi v anketo.
Več informacij o spletnem anketiranju najdete na spletni strani WebSM.