Uporabni respondenti

Prekinitev pomeni, da je respondent na določeni točki prenehal z izpolnjevanjem ankete (breakoff).

V običajnem načinu zbiranja podatkov z aplikacijo 1KA se podatki hranijo po straneh, le v primeru dodatno vklopljenega spremljanja parapodatkov, ki so na voljo za uporabnike individualnih paketov 2KA in 3KA ter uporabniki poslovnih paketov za skupine, se spremenljivke hranijo sproti. V običajnem načinu izpolnjevanja tako prekinitev pomeni, da so neodgovorjene vse spremenljivke na določeni strani ankete, kjer se je prekinitev zgodila. Če je respondent odgovoril na prvo vprašanje (npr. QX1) na določeni strani ankete, potem pa je anketo zapustil, so torej označena kot neodgovorjena vsa vprašanja na tej strani, tudi prvo vprašanje (QX1).

1KA sicer v splošnem označi neodgovorjena vprašanja – torej vprašanja, ki so bila respondentu prikazana, pa nanje ni odgovoril – z vrednostjo (-1), kar pomeni neodgovor spremenljivke, ki označuje status odgovora, ko je bil respondent spremenljivki izpostavljen, vendar nanjo iz nekega razloga – ker ne ve odgovora, noče odgovoriti ali pa je vprašanje spregledal ipd. – ni odgovoril. V primeru, ko respondent po tem ni odgovoril na nobeno vprašanje več, pa se vsi taki odgovori zabeležijo kot status (-3), kar pomeni, da gre za serijski neodgovor in respondent na vprašanja ni odgovoril zaradi prekinitve. V takem primeru pri večini spremenljivk – razen na strani, kjer je anketo zapustil – vprašanjem sploh ni bil izpostavljen, zato ne gre za običajen neodgovor. Anketo je namreč prekinil, preden je prišel do določenega vprašanja.

V primeru, da se v anketo naknadno doda vprašanje, je za respondente, ki so na anketo sicer že odgovorili, v 1KA na splošno označeno z (-4). V primeru prekinitve pa je status naknadno dodanega vprašanja izjemoma označen z (-3), če je to vprašanje ZA točko prekinitve. Respondent zaradi predhodne prekinitve namreč nanj ne bi odgovoril tudi, če bi vprašanje obstajalo že v času njegovega odgovarjanja. V primeru, da je dodano vprašanje pred točko prekinitve ali pa do prekinitve sploh ni prišlo, se označi z (-4), kar pomeni, da respondent nanj ni odgovoril, ker v času izpolnjevanja ankete vprašanja še ni bilo.

Prekinitve na nivoju celotne ANKETE spremljamo kot delež enot, ki so anketo na določeni točki prekinili, na naslednje načine:

1. Stopnja uvodnih prekinitev - SUP (angl. introduction breakoff rate – IBR)

Stopnja uvodnih prekinitev je delež med enotami, ki so prekinile z izpolnjevanjem po kliku na uvodni nagovor, glede na vse enote, ki so začele z izpolnjevanjem vprašalnika. Razlogi za uvodno prekinitev so različni, od karakteristik ankete (npr. sponzorji), do situacijskih okoliščin (npr. časovni pritisk) in specifičnih lastnosti vabila (npr. pogostost, čas, vsebina uvodnega nagovora ipd.).

 
IBR = uvodna prekinitev / prikazane = (3) / prikazane

2. Stopnja prekinitve vprašalnika - SPV (angl. Questionnaire breakoff rate – QBR)

Prekinitve vprašalnika kasneje v vprašalniku generirajo različni dejavniki, od okoliščin, v katerih je respondent (npr. utrujenost, moteči dejavniki ipd.), do karakteristik vprašalnika (oblika, dolžina, vsebina, tipi vprašanj ipd.).
Stopnja prekinitev vprašalnika izraža delež enot, ki so prenehale z izpolnjevanjem vprašalnika glede na vse enote, ki so začele z izpolnjevanjem vprašalnika brez uvodnih prekinitev.

QBR = prekinitve/ (prikazane – uvodne prekinitve) = ((3) + (4) + (5)) / (prikazane – (3))

3. Bruto prekinitve vprašalnika - BPV (angl. gross questionnaire breakoffs – QBR')

Opazujemo lahko tudi prekinitve vprašalnika med vsemi enotami, kar opredelimo kot bruto skupnih prekinitev.

QBR' = QBR × (1 – IBR) = ((3) + (4) + (5)) / (prikazane – (3)) × ((3) / prikazane)

4. Stopnja skupnih prekinitev - SSP (angl. total breakoff rate – TBR)
Stopnja skupnih prekinitev izraža delež vseh uvodnih prekinitev in prekinitev vprašalnika glede na vse enote, ki so začele z izpolnjevanjem vprašalnika.

TBR= (uvodne prekinitve + prekinitve vprašalnika) / prikazane

5. Stopnja obdržanja respondentov (angl. retention rate) 
Nasprotne vrednosti odstopnim prekinitvam so tako imenovane stopnje obdržanja respondentov oz. retention rates.

Skupna stopnja zadrževanja = 1 – TBR = (1 – IBR) × (1 – QBR)

Na nivoju posameznih SPREMENLJIVK (item) prekinitve spremljamo na naslednje načine:

1) Stopnje prekinitve spremenljivke - SPS (angl. item breakoff rate – IBR)
Stopnja izraža delež enot, ki so prekinile z izpolnjevanjem, glede na vse enote, ki so bodisi prekinile bodisi bile spremenljivki izpostavljene.

IBR= prekinitve / (prekinitve + prikazane) = prekinitve / (prekinitve + (veljavni + neodgovori + nevsebinski)) = (-3) / ((-3)+(veljavni + (-1) + (-90, 91, ..99)))

2) Bruto stopnje prekinitve spremenljivke - BSP (angl. gross item breakoff rate – GBR)
Stopnja izraža enostavni kumulativni delež enot, ki so prekinile, glede na vse neprazne enote, torej enote, ki so podale odgovor vsaj na eno vprašanje. Gre za delež enot, ki ima pri odgovorjeni spremenljivki status prekinitve (-3).

GBR= prekinitve / (vse neprazne enote) = prekinitve / (prekinitve + prikazane + preskoki + naknadna vprašanja = (-3) / ((-3) + (veljavni + (-1) + (-90, 91, ..99)) + (-2) + (-4)))

3) Neto stopnje prekinitve spremenljivke - NSP (angl. net item breakoff rate – NBR)
Neto stopnje temeljijo na neto prirastu prekinitev in ne na kumulativi vseh prekinitev kot IBR in GBR, zato tudi najbolj natančno kažejo, kje se je prekinitev zgodila. V tem okviru označimo neto porast v številu prekinitev vprašanja Qi kot razliko v primerjavi s predhodnim vprašanjem:

DELTA(Qi)= Prekinitve Q(i) – Prekinitve (Q(i-1) = (-3) Qi – (-3) Q(i-1)

NBR= DELTA/ (prekinitve + prikazane) =DELTA / (prekinitve + (veljavni+neodgovori+nevsebinski))= DELTA/ ((-3)+(veljavni+(-1)+(-90, 91, ..99)))
 

NBR označuje relativni porast prekinitev pri določeni spremenljivki in je relevanten predvsem za prvo spremenljivko na določeni strani. Neto porast prekinitev – torej število enot, ki so prekinile na strani ankete, kjer se nahaja določena spremenljivka – se primerja s številom vseh enot, ki jim je bila spremenljivka prikazana.

Nekatere opisane funkcionalnosti so na voljo za uporabnike individualnih paketov 2KA in 3KA ter uporabnike poslovnih paketov za skupine. 

V tabeli zavihka 'STATUS' -  'Napredni statusi' - 'Uporabni respondenti' so na voljo tudi drugi zbrani kriteriji glede na odgovore, neodgovore in manjkajoče vrednosti v vprašalnikih:

• Nevsebinski odgovori. Respondent je sicer odgovoril na vprašanje, vendar je izbral standardne možne odgovore, ki so v podatkih označeni kot neustrezni (npr. -97). Respondent lahko opredeli tudi dodatne kategorije nevsebinskih odgovorov.
• Veljavni odgovori. Gre za realne vsebinske odgovore, kjer je respondent podal nek odgovor, ki ustreza morebitnim pogojem (npr. validacija), pri čemer so izločeni nevsebinski odgovori.
• Neodgovori. Tu gre za neodgovor spremenljivke; na tej osnovi izračunamo delež vprašanj, na katera respondent v vprašalniku ni odgovoril, vendar so mu bila tudi prikazana (npr. izločeni so pogoji, naknadna vprašanja, prekinitve).
• Prekinitev. Respondent je prekinil izpolnjevanje in na določeni točki predčasno zapustil vprašalnik, zato odgovori tudi manjkajo. Odgovarjajoči delež izraža odstotek vprašalnika, ki je zato izpadel iz odgovarjanja.
• Uporabni respondenti. Vključujejo polno in delno uporabne oziroma izpolnjene vprašalnike. Privzeto to pomeni, da je respondent izpolnil vsaj 50 % vseh vprašanj, ki so mu bila prikazana oz. jim je bil izpostavljen. Dodatno se upošteva tudi delež vprašanj, ki so izpadla zaradi morebitne prekinitve. Ponoviti velja, da se kot uporabni odgovori upoštevajo tako vsebinski kot nevsebinski oz. neustrezni odgovori (npr. -96: 'nič od naštetega', -97: 'neustrezno' itd.).

Zgoraj opisana uporabnost respondentov dopolnjuje analizo statusov enot, ki so prikazani v zavihku 'PODATKI' – 'Pregledovanje' (po vklopu parapodatkov med dodatnimi nastavitvami). Pri tem velja upoštevati siceršnje tehnične statuse izpolnjevanja:

• zaključen vprašalnik (status 6 – končal anketo), ki pa ni nujno popolno izpolnjen;
• prekinitev med izpolnjevanjem (status 5 – delno izpolnjena);
• začetna prekinitev (status 3 – klik na nagovor, status 4 – klik na anketo);
• prazna enoto oz. vprašalnik, ki nima niti enega odgovora (status 5l – prazna delno, status 6l – prazna v celoti).

Funkcionalnost je na voljo za uporabnike individualnega paketa 3KA ter uporabnike poslovnih paketov za skupine.

Prikaz podrobnih izračunov uporabnosti vprašalnikov lahko vklopite v zavihku 'STATUS' - 'Napredni statusi' - 'Uporabni respondenti'. 

Podrobne izračune vklopite s klikom na 'Nastavitve prikaza podatkov' in izbiro potrdilnega polja 'Izračuni'. V tabeli se skrajno desno izpišejo vrednosti za naslednje izračune:

1. UNL – stopnja neodgovorov (angl. unit nonresponse level). Dobimo jo tako, da število vseh neodgovorov spremenljivke za posamezno enoto delimo s številom vseh spremenljivk, ki so bile tej enoti prikazane. UNL za respondenta, ki je odgovoril na vsa vprašanja v anketi tako znaša 0. Druga skrajnost je primer, kjer je respondent prišel do konca ankete in je aplikacija pri vseh vprašanjih zabeležila neodgovor spremenljivke, zaradi česar je UNL=1.

2. UML – stopnja manjkajočih podatkov (angl. unit missing-data level), ki predstavlja delež vprašanj, na katere respondent ni odgovoril, ker je prezgodaj zapustil anketo (prekinitev ali angl. breakoff). Pri izračunu UML zato upoštevamo UBL – stopnjo prekinitev enote (angl. unit breakoff level), ki odraža delež strani vprašalnika (oz. delež vprašanj), ki bi se prikazale za tem, ko respondent prezgodaj prekine z izpolnjevanjem. Na primer, če pride do prekinitve, ko respondent izpolni 10 % vprašalnika, potem UBL znaša 0.9 oz. 90 %. Tako imamo podatke za UNL in UBL ter lahko izračunamo tudi UML:

UML = UBL + (1 – UBL) × UNL = UBL + UNL – UBL × UNL

3. UCL – stopnja izpolnjenosti (angl. unit completeness level) je odgovarjajoča komplementarna vrednost za UML:

UCL = (1 – UML) = 1 – UBL – UNL + UBL × UNL

Če vzamemo primer iz 2. točke z LBM=0.9 in predpostavimo, da je respondent odgovoril na polovico od 10% odgovorov, ki so mu bili prikazani (UNL=0.5), potem UCL znaša 0.05 oz. 5 %.

4. UIL – stopnja nerelevantnosti (angl. unit non-applicability level) je izračunana tako, da se število vseh spremenljivk, kjer pogoj (IF) za določeno enoto ni izpolnjen (status -2), deli z vsoto števila vseh spremenljivk, ki so bile tej enoti prikazane, in števila vseh spremenljivk, kjer pogoj (IF) za določeno enoto ni izpolnjen. Če ima anketa 20 vprašanj in respondent odgovori na 10 vprašanj, preostalih 10 vprašanj pa mu ni prikazanih, ker ne izpolnjuje pogoja, potem UIL znaša 0.5 oz 50 %.

5. UAQ – stopnja naknadnih vprašanj (angl. unit additional questions). Dobimo jo tako, da število spremenljivk, ki določenemu respondentu niso bile prikazane, ker so bile naknadno dodane v vprašalnik, delimo s številom vseh spremenljivk. Če ima anketa 20 spremenljivk in jo respondent v celoti izpolni, nato pa naknadno dodamo še 10 spremenljivk, je UAQ za tega respondenta 0.33 oz 33 %.

Funkcionalnost je na voljo za uporabnike individualnega paketa 3KA ter uporabnike poslovnih paketov za skupine.