10 najpogostejših napak uporabnikov orodja 1KA

1KA omogoča širok nabor funkcionalnosti, vendar se v praksi pogosto pojavljajo napake pri uporabi posameznih funkcionalnosti in kreiranju vprašalnika. Te lahko pomembno vplivajo na veljavnost, zanesljivost in kasnejšo interpretacijo zbranih podatkov.

Nekatere so tehnične, druge metodološke, tretje pa preprosto posledica prehitrega sestavljanja vprašalnika. Rezultat pa je pogosto enak; podatki, ki niso tako zanesljivi, kot bi lahko bili, ali ankete, ki jih respondenti ne dokončajo.

V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše napake uporabnikov 1KA, ločeno glede na raven uporabniške izkušenosti, skupaj s priporočili za njihovo odpravo

Najpogostejše napake osnovnih uporabnikov:

1. Deljenje napačne povezave za izpolnjevanje ankete

Deljenje napačne povezave (testne povezave ali povezave do predogleda ankete) je pogosta napaka, pri kateri uporabniki respondentom pomotoma pošljejo testno verzijo ali povezavo do predogleda ankete, namesto realne URL povezave. Testni vnosi  in predogled sta namenjeni izključno preverjanju delovanja ankete, logike vprašanj in izgleda, ne pa zbiranju dejanskih podatkov.

Pri uporabi predogledne povezave se odgovori v podatkovno bazo sploh ne shranjujejo, saj je njen namen izključno vizualni prikaz ankete. Pri testnih vnosih pa se podatki sicer zabeležijo, vendar so eksplicitno označeni kot testni in so kot taki privzeto izključeni iz končnih podatkovnih izpisov ter nadaljnjih analiz.

Realna URL povezava za deljenje se nahaja v orodni vrstici, poleg gumba za aktivacijo ankete “ON/OFF” in v zavihku “Objava - Povezave”.

2. Aktivacija in deaktivacija ankete (privzeta 90-dnevna deaktivacija anket in upravljanje trajanja)

V 1KA je privzeto določeno, da je vsaka anketa ob aktivaciji aktivna 90 dni, kar pomeni, da se po izteku tega obdobja samodejno deaktivira, če trajanje ni ustrezno podaljšano.

Do težav pogosto pride, v primeru daljšega obdobja zbiranja podatkov, kjer uporabniki ne spremenijo privzetega trajanja ankete. Posledično se lahko zgodi, da anketa po 90 dneh nenadoma postane nedostopna za respondente, čeprav je bila raziskava še v teku ali bi morala biti še odprta.

Trajanje ankete se lahko spremeni v zavihku “Urejanje - Nastavitve - Aktivnost/Kvote”.

3. Neupoštevanje izpolnjevanja ankete na mobilnih napravah

Velik delež respondentov danes ankete izpolnjuje na mobilnih napravah, kar pa uporabniki pogosto spregledajo pri oblikovanju vprašalnika. Posledično so vprašanja lahko predolga, nepregledna ali tehnično neprilagojena manjšim zaslonom.

Težave se pogosto pojavijo pri kompleksnih vprašanjih, kot so dolge in kombinirane tabele ali obsežni nabori odgovorov, kjer mora respondent na mobilni napravi veliko drseti.

4. Spreminjanje ankete med potekom zbiranja podatkov

Anketo je mogoče urejati tudi po tem, ko je že aktivna in se podatki že zbirajo, vendar takšni posegi zahtevajo posebno previdnost. Manjše spremembe, kot so popravki slovničnih napak ali prilagoditve besedila vprašanj in odgovorov, ne vplivajo na že zbrane podatke, saj ti ostanejo nespremenjeni.

Težava nastane pri strukturnih spremembah vprašalnika, kot je brisanje vprašanj (spremenljivk) ali posameznih odgovorov, saj se v takih primerih izbrišejo tudi že zbrani podatki, povezani s temi elementi. Poleg tega lahko spremembe med aktivnim zbiranjem podatkov vplivajo na primerljivost odgovorov, saj različni respondenti ne odgovarjajo več na popolnoma enak vprašalnik.

Zato je priporočljivo, da se večje spremembe izvajajo premišljeno in, kadar je to mogoče, v času, ko je anketa začasno deaktivirana. Po ponovni aktivaciji ankete se zbiranje podatkov nadaljuje nemoteno, pri čemer ostanejo tako povezava ankete kot tudi že zbrani podatki ohranjeni.

5. Napačna izbira tipa vprašanja

Ena najpogostejših napak osnovnih uporabnikov je napačna izbira tipa vprašanja, predvsem v primerih, ko gre za razlikovanje med enim in več možnimi odgovori. Uporabniki pogosto izberejo tip vprašanja, ki ne ustreza vsebini vprašanja, pri čemer je najpogostejša težava uporaba vprašanja z več možnimi odgovorom, čeprav bi morali respondenti izbrati zgolj en odgovor. S tem respondentom nehote dovolijo označevanje več možnosti, čeprav vprašanje predvideva en sam odgovor.

Standardno pravilo je, da so vprašanja z enim možnim odgovorom prikazana s krogci, medtem ko so vprašanja z več možnimi odgovori prikazana s kvadratki.

Primer pravilne in nepravilne uporabe tipa vprašanja:

Primer prikazuje vprašanje, kjer je pravilen tip vprašanja “en možni odgovor”, saj respondent odgovarja z Da ali Ne; zato so odgovori prikazani s krogci, ki omogočajo izbiro samo ene možnosti, torej ali se je delavnice udeležil ali ne.

V tem primeru je napačno izbran tip vprašanja “več možnih odgovorov” (kvadratki), zaradi česar lahko respondent označi več odgovorov hkrati, kar vodi do nelogične situacije, kjer bi lahko hkrati navedel, da se je delavnice udeležil in da se je ni udeležil.

Najpogostejše napake naprednih uporabnikov

6. Neuporaba ali napačna uporaba pogojev

Ena izmed pogostejših napak pri oblikovanju vprašalnikov je neuporaba ali napačna uporaba pogojev (IF), ki omogočajo prikaz vprašanj glede na odgovore respondentov. Pogoji so namenjeni temu, da se respondentom prikazujejo le tista vprašanja, ki so zanje relevantna, vendar jih uporabniki pogosto bodisi sploh ne uporabijo bodisi jih nastavijo nepravilno.

V praksi se to kaže tako, da respondenti dobijo vprašanja, ki zanje niso smiselna ali se ne nanašajo na njihove prejšnje odgovore. Po drugi strani pa napačno nastavljeni pogoji lahko povzročijo, da se ključna vprašanja sploh ne prikažejo določenim respondentom, kar vodi v manjkajoče podatke in nepopolne analize.

Primer:

Respondenta smo vprašali po udeležbi delavnice Učinkovito spletno anketiranje z 1KA. V primeru, da se delavnice respondent ni udeležil, ni smiselno da odgovarja na naslednje vprašanje o zadovoljstvom z delavnico. Zato na vprašanje o zadovoljstvu postavimo pogoj. Vprašanje se bo prikazalo samo respondentom, ki so se udeležili delavnice.

7. Napačna uporaba piškotkov, individualnih kod in IP omejitev dostopa

Pri nastavitvah dostopa do ankete se pogosto pojavljajo napake pri izbiri ali kombiniranju mehanizmov, kot so piškotki, individualne kode in omejitve IP naslovov.

Piškotki omogočajo omejitev večkratnega izpolnjevanja ankete na isti napravi oziroma brskalniku, IP omejitve preprečujejo več vnosov z istega IP naslova, individualne kode pa zagotavljajo enkratno izpolnjevanje za vsakega respondenta posebej.

Težave se pojavijo predvsem takrat, ko so izbrane nastavitve neustrezne glede na raziskovalni kontekst ali ko se več mehanizmov uporabi hkrati brez upoštevanja njihovih učinkov. Na primer, IP omejitve lahko v okoljih z več uporabniki istega omrežja (npr. organizacije, izobraževalne ustanove) povzročijo blokado dostopa za vse respondente znotraj organizacije z istim IP naslovom. Podobno lahko napačno razumevanje piškotkov vodi do napačne predpostavke, da je z njimi mogoče v celoti preprečiti večkratno izpolnjevanje ankete, čeprav lahko respondenti to omejitev zaobidejo z uporabo druge naprave ali drugega brskalnika.

Zato je pomembno, da uporabnik pred izbiro nastavitev razume, kaj posamezna funkcionalnost omogoča in kakšne so omejitve. Pravilna izbira je odvisna predvsem od vrste raziskave,  komu je anketa namenjena in od predvidenega izpolnjevanje v praksi.

8. Nepravilna uporaba manjkajočih vrednosti

Pri oblikovanju vprašalnikov v 1KA se pogosto zgodi, da uporabniki namesto sistemskih manjkajočih vrednosti (npr. “Ne vem”, “Zavrnil”, “Neustrezno”) ročno dodajo podobne odgovore kot navadne možnosti v vprašanju. S tem pa ti odgovori niso več prepoznani kot manjkajoči podatki.

V 1KA so manjkajoče vrednosti standardizirane in označene z negativnimi kodami (npr. -99, -98, -97, -96), kar omogoča njihovo avtomatsko prepoznavo v analizah. Takšni odgovori so privzeto izključeni iz statističnih izračunov. Težava nastane, ko se manjkajoče vrednostii ne uporabijo pravilno, ampak se ročno dodajo kot običajni odgovori. V tem primeru jih sistem obravnava kot odgovore in se zato vključijo v analize, kar posledično vpliva na nepravilne izračune analiz.

9. Neustrezno urejanje vrednosti odgovorov

Pri urejanju posameznih vprašanj lahko uporabniki urejajo in spreminjajo vrednosti odgovorov. Pri posameznem vprašanju morajo biti vrednosti enolične in se ne smejo ponavljati (razen v primeru vklopljenega modula Kviz). Uporabljajo se lahko samo cela števila. Težave nastanejo, ko se vrednosti odgovorov izbrišejo ali podvojijo, saj se s tem poruši pravilen prikaz podatkov in analiz.

Zato je pri urejanju vrednosti odgovorov potrebna previdnost, saj imajo neposreden vpliv na pravilnost zbranih podatkov.

10. Neuporaba blokov v vprašalniku

Uporabniki daljše vprašalnike (30 vprašanj ali več)  pogosto oblikujejo brez uporabe blokov, ki omogoča bolj pregledno in urejeno strukturo vprašalnika. Če vprašalnik ni razdeljen v bloke, so vsa vprašanja prikazana skupaj v eni dolgi strukturi.

Posledično je vprašalnik manj pregleden in zahtevnejši za urejanje skozi celoten proces.

Poleg boljše preglednosti, pa bloki omogočajo tudi dodatne funkcionalnosti, kot so randomizacija vprašanj, prikaz vprašanj v obliki zavihkov ter druge napredne nastavitve prikaza in poteka ankete.