Na vedenje anketirancev med izpolnjevanjem ankete vplivajo različni dejavniki: kompleksnost vprašalnika, anketirančeve sposobnosti in anketirančeva motivacija. Pri dolgih anketah se pogosto zgodi, da anketiranci pri izpolnjevanju postanejo utrujeni, nezainteresirani, nestrpni in raztreseni. To lahko privede do tega, da respondent začne odgovarjati po teoriji zadovoljevanja. Gre za alternativno obliko vedenja anketirancev, ki jim primanjkuje angažiranosti, vendar iz različnih razlogov (npr. pogodba, nagrade, občutek sramu, navada, radovednost ipd.) kljub temu sodelujejo v raziskavi.
Ali anketiranci izpolnjujejo anketo po principu zadovoljevanja, lahko prepoznamo po različnih vzorcih odgovarjanja: izbira prvega odgovora, izbira srednjih vrednosti, izbira zadnjega odgovora, naključne izbire, izbira končnih in prvih vrednosti pri matričnih vprašanjih (tabele) in uporaba odgovora 'Ne vem', čas izpolnjevanja ankete.
Pristopi k zmanjševanju izpolnjevanja ankete po principu zadovoljevanja
1. Pred zbiranjem podatkov:
- Če je le možno, naj bo vprašalnik kratek, vprašanja enostavna, občasno pa vključimo tudi vprašanja, kjer morajo anketiranci pojasniti svoj odgovor. Pomembnejša vprašanja damo na začetek.
- Motivacijo anketirancev lahko povečamo s poudarkom pomembnosti študije.
- Anketirancem olajšamo nalogo tako, da zmanjšamo kompleksnost besedila vprašanj, se izogibamo vprašanjem o dogodkih, ki bi se jih anketiranci težje spomnili, kompleksna vprašanja preoblikujemo v več vprašanj, poimenujemo vse odgovore.
- Učinek odgovora lahko zmanjšamo z randomizacijo odgovorov, izogibanjem vprašanj tipa tabela in vprašanjem z nevsebinskimi odgovori.
2. Med zbiranjem podatkov:
- V času zbiranja podatkov lahko spremljamo čas izpolnjevanja ankete, ki nam v primeru, da je anketa izpolnjena bistveno hitreje, kot je predvideno, kaže na možnost izpolnjevanja po principu zadovoljevanja. Pri tem je sicer potrebno upoštevati, da hitro izpolnjevanje ankete ni nujno pokazatelj zadovoljevanja.
3. Po zbiranju podatkov
- Po preteku zbiranja podatkov lahko iz analize odstranimo odgovore ali celo enote (ali uporabimo metode vstavljanja podatkov), kjer opazimo pojav zadovoljevanja in tako izboljšamo kvaliteto podatkov.
