UMEŠČENOST e-TRGOVINE 1KA V JAVNI SEKTOR - Stran 1

Akademsko okolje Fakultete za družbene vede (FDV) sodi v javni sektor, ki  je za komercialno e-trgovino 1KA iz naslednjih razlogov izjemno neugodno:

  1. Izguba prilivov (polovica vseh vplačil e-trgovine): 
    • FDV zaradi vrste razlogov ne more nuditi računovodsko-administrativne podpore za e-trgovino, to je za izstavljanja računov in procesiranje naročil, stornacij,  reklamacij ipd. Zaradi tega morajo transakcije posameznih nakupov v e-trgovini 1KA potekati preko zunanjega podjetja posrednika, ki za to zaračunava znatno provizijo.
    • Prispevek FDV za splošne stroške se obračunava avtomatično od vsakega priliva, pokriti pa je treba še admistrativne in druge stroške, vključni z vsemi nepredvidenimi poslovimi tveganji raziskovalnega centra (Center za družboslovno informatiko - CDI), ki de facto odgovarja za to poslovno storitev.
    • DDV se na FDV ne odšteva na nivoju projekta ali centra, ampak  na skupnem nivoju FDV, kjer  pa je velika večina prilivov proračunskih (torej brez DDV). Za posamezne komercialne projekte (kot je 1KA) to pomeni izgubo praktično celotnega DDV, ki bi se sicer v vsakem običajnem podjetju izničil.
  2. Podjetništvu nenaklonjeno okolje javnega sektorja: ​​
    • Dobiček, ki je v zasebnem sektorju gibalo napredka, v javnem sektorju načeloma ne obstaja in je predmet nepredvidenih posegov, regulacij in intervencij. Vedno visi v zraku nevarnost, da bo dobiček, če bo prikazan, odvzet ali pa dodatno obdavčen.
    • Pri vsaki poslovni aktivnosti 1KA je treba razmišljati tudi o vidiku FDV, ki v zadnji fazi kot institucija za 1KA formalno odgovarja, zaradi česar nastajajo dodatne omejitve, ki hromijo podjetniško odločanje.
    • V primeru poslovnih težav (npr. tožb) zaradi 1KA bi FDV vso odgovornost in morebitno škodo prevrnila na raziskovalni center CDI, kar lahko v primeru večje poslovne škode obremeni ostale projekte CDI, ki z 1KA nimajo nobene povezave. Za poslovanje e-trgovine 1KA, ki je globalno izredno izpostavljena (npr. hekerji, varnostni napadi, pravna tveganja ipd.), je to zelo veliko breme. Posebej velja to za aktivnosti, ki so izrecno vezane na večja tveganja (npr. podajanje izjav o kritju škode, ki bi nastala zaradi napak v 1KA, kar zahtevajo nekatere stranke).
    • Zelo težko je na FDV izvajati marketinške aktivnosti, saj te zahtevajo veliko fleksibilnosti, podjetnosti in gverilskih tehnik, kar vse v javnem sektorju ni mogoče. Promet e-trgovine 1KA prav zaradi odsotnosti  proaktivnega marketinga stalno upada; v letu 2021 je na medletnem nivoju upadel za 7%, v 2022 pa še za nadaljnjih 14%.
    • Vsaka sprememba pogojev poslovanja e-trgovine 1KA -  in potrebe za tem nastajajo v turbulentnem podjetniškem okolju praktično vsakodnevno -   mora na FDV skozi dolgotrajen proces odobravanja s strani Upravnega odbora FDV. Slednji se poleg tega lahko v poslovne odločitve tudi vmešava. Na tak način seveda ni mogoče voditi učinkovitega poslovanja v konkurenčnem okolju.
    • Javni sektor je v pravilih, ki urejajo tržno dejavnost, zelo nepredvidljiv; še posebej, ker tržne dejavnosti sistemsko niso dobro razmejene od javne službe. Nepredvidene spremembe lahko prihajajo od zakonskih sprememb, lahko pa tudi zaradi vladnih ukrepov in usmeritev ter sprememb poslovanja v okviru FDV ali Univerze v Ljubljani.
    • Zaposlovanje in nagrajevanje je v javnem sektorju močno regulirano. Ni vedno mogoče nekoga hitro in zlahka zaposliti za nedoločen čas in tudi odpuščanje je oteženo, posebej težavno pa je nagrajevanje. Najbolj postane to kritično v obdobjih vladnega varčevanja in omejitev  zaposlovanja javnega sektorja. Posledično se težko pritegne dobre kadre, posebej v časih konjunkture, ko jih povsod  primanjkuje.
    • Zelo velike težave so pri sodelovanju z zunanjimi izvajalci (in skoraj vsi sodelavci 1KA so zunanji izvajalci), kjer je treba v primeru večjega obsega sodelovanja izvajati komplicirane javne razpise, pri iskanju drugih izvajalcev (npr. tisk, pisarniški material, računalniška oprema) pa se sme izbirati le znotraj pred-določenega nabora npr. treh FDV ponudnikov, kar je izjemno omejujoče, zamudno in neredko tudi dražje od siceršnje tržne ponudbe.
    • Prehod FDV na SAP oziroma APIS prinaša dodatno rigidnost in omejitve za poslovanje.
  3. Odsotnost podjetniške motivacije:
    • ​​Podjetnik, ki je lastnik in dela za sebe, se bistveno bolj učinkovito zasuka in tudi drugače razmišlja kot nekdo, ki je zgolj v službi, kjer ga lahko vsak hip odstavijo, zamenjajo, mu projekt odvzamejo ali pa se vmešavajo v njegove poslovne odločitve.
    • E-trgovina 1KA je po svoji naravi podjetniški startup in startup podjetje je že po sami definiciji nemogoče poganjati v javnem sektorju, torej izven podjetniškega okolja.
  4. Nedostopnost finančnih virov:
    1. V javnem sektorju so finančni viri za komercialne projekte nedosegljivi, kar pomeni, da je razvoj 1KA povsem odrezan od podjetniških skladov, poslovnih vlagateljev, bančnih kreditov ipd.
    2. Dokler je e-trgovina 1KA umeščena na FDV, pa vanjo ne bodo vlagali niti sodelavci, ki na njej delajo (in bi v podjetje ob ustrezni ureditvi lahko investirali) v smislu vlaganja svojih prihrankov ali prostega časa.
S tako veliko izgubo prilivov (1) in ob vseh zgoraj navedenih omejitvah javnega sektorja (2, 3, 4) dolgoročno - in tudi ne srednjetočno niti kratkoročno -  ni mogoče učinkovito vzdrževati in razvijati komercialne storitve 1KA e-trgovine. Še najmanj  je mogoče na ta način zmagovito nastopati na globalnem trgu orodij za spletno anketiranje, ki je izjemno konkurenčen in zahteva odličnost tako v izvedbi (npr. brezhiben jezik, dizajn, video vodiči, uporabiška podpora), v marketinga (npr. družbena omrežja) in kreativnem razvoju. Namesto da bi se kreativnosti rešitev 1KA ter nesporne konkurenčne prednosti orodja 1KA s pomočjo e-trgovine 1KA prelivale v nadaljnje izboljšave, razvoj, rast in širitev, se zaradi umestitve   v javni sektor izgubljajo za pokrivanje izgub e-trgovine 1KA, ki nastajajo bodisi neposredno (1) ali posredno (2, 3, 4).