Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2026/I: Stališča uporabnikov (junij 2026)
Raziskava o generativni umetni inteligenci (GenUI) 2026 med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu 1KA panela (n = 1.435) kaže na novo fazo intenzivnega posvajanja digitalnih tehnologij. Nadalje se širi raba družbenih omrežij (npr. YouTube 70 % uporablja tedensko; 2025: 60 %), pa tudi neskončnega drsenja (40 % uporablja dnevno, lani 20 %) s tem povezanega zanemarjanja poslovnih in družinskih obveznosti. Osrednja dinamika temelji na posvajanju GenUI, kar uporablja že 80 % uporabnikov interneta (2025: 51 %). Širjenja vidnih učinkov prvega vala posvajanja GenUI – neposrednih posledic uvajanja GenUI - se je upočasnilo. Drugi val učinkov posvajanja GenUI, ki izhaja iz povečane produktivnosti zaradi prenove poslovnih procesov, pa se šele začenja in neposredno še ni opazen.
Na tej točki prevladujejo brezplačna GenUI orodja, vendar že 17 % (lani 9 %) uporabnikov GenUI poroča tudi o plačljivem računu. Primarno orodje ostaja ChatGPT (69 %), ki pa hitro izgublja primat (lani 83 %). GenUI uporablja 41 % zaposlenih uporabnikov interneta in 80 % jih na tej osnovi poroča o določenem prihranku časa. Povečal se je delež tistih, ki menijo, da bo UI v petih letih nadomestila glavnino njihovega delovnega mesta (na 33 %). Zaradi novih nalog, povezanih z GenUI, pa se je skupni obseg dela pogosteje povečal (18 %) kot zmanjšal (15 %). V še večji meri (92 %) o prihrankih časa poročajo dijaki in študenti. Pozitivni učinek GenUI na prihranek časa pa se je v primerjavi 2025 nekoliko zmanjšal, tako pri delo kot pri izobraževanju. Krepi se tudi vtis, da je zaradi GenUI delo oziroma učenje opravljeno slabše. V pogledu odnosa do uvajanja GenUI zaposleni ocenjujejo svojo organizacijo bistveno bolje kot ocenjujejo dijaki in študenti svojo izobraževalno institucijo.
Večina uporabnikov klepetalno GenUI obravnava kot osebo, do nje so prijazni, spoštljivi in obzirni. Petina se v interakcij počuti domače in bi jo pogrešala. Za dobro desetino pa je odnos postal že osebno pomemben, se ga veselijo, daje jim prijetno bližino in udobje. Dvajsetina (5 %) pa je razvila osebno razmerje in se na GenUI obračajo, ko potrebuje pogovor. Večina uporabnikov se je na GenUI že obrnila za osebna in intimna vprašanja, desetina pa tedensko
Zaupanje v GenUI, in v storitve UI nasploh, je v primerjavi z letom 2025 upadlo, tako pri novih kot pri obstoječih uporabnikih GenUI. Podobno je v primerjavi z 2025 narasel pesimizem tudi glede prihodnjega razvoja UI – v tem pogledu je bistveno več zaskrbljenih (42 %) kot navdušenih (15 %). Na drugi strani je zelo povedno, da je pri intenzivnih uporabnikih GenUI razmerje obrnjeno (18 % : 39 %), kar ilustrira vlogo uporabe in izkušenj pri odnosu do GenUI prihodnosti. Uporabniki GenUI v splošnem poročajo, o pozitivnem učinku GenUI na njihovo osebno zadovoljstvo in socialno življenje. V nasprotju z optimizmom osebne izkušnje, pa v pogled razvoja UI prevladuje in narašča kolektivni pesimizem, posebej glede učinka na zaposlovanje in medosebne odnose. To sicer ni slovenska posebnost, ampak globalni trend v nekaterih razvitih državah (posebej v ZDA); pri tem je Slovenija v tretjini najbolj zaskrbljenih.
Glede regulaciji umetne inteligence (UI) se je, presenetljivo, skrb za preveč regulacije nekoliko povečala (35 %), skrb, da je regulacije premalo, pa zmanjšala (38 %). Pri tem pa še vedno manj kot petina zaupa, da bo EU oziroma slovenska država ustrezno regulirala UI. V pogledu informacijske zasebnosti so uporabniki interneta visoko zaskrbljeni, ne zaupajo korporacijam, narašča pa tudi negotovost, nerazumevanje procesov in občutek izgube nadzora. Kljub temu se večina (zaenkrat še) ne vdaja in je odločena poskrbeti za večjo informacijsko varnost.
Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2025/II: Stališča uporabnikov (oktober 2025, PDF)
Raziskava o generativni umetni inteligenci (GenUI), ki jo je med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji na reprezentativnem 1KA panelu izvedel Center za družboslovno informatiko (CDI), Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, je pokazala naslednje:
- v letu 2025 je večina uporabnikov interneta (51 %) že vstopila v uporabo GenU;
- 14 % uporabnikov GenUI uporablja tudi plačljiva orodja (zasebno ali s strani organizacij);
- okoli tretjina zaposlenih pri svojem delu uporabljajo GenUI, kar jim prinaša opazen prihranek časa (mediana 12 %) in izboljšano kakovost dela;
- v še večji meri o prihranku časa zaradi GenUI poročajo dijaki in študenti (mediana 25 %);
- uporabniki GenUI so do rezultatov GenUI v splošnem nezaupljivi, v pogledu presojanja pravilnosti njenih rezultatov zelo samozavestni, hkrati pa sprejemajo, da se bodo njihova delovna mesto v petih letih pomembno spremenila;
- pri regulaciji UI obstaja nezaupanje v EU in slovensko državo, kar se z intenziteto uporabe GenUI povečuje;
- prevladuje prepričanje o negativnih družbenih posledicah GenUI, posebej na zaposlovanje;
- glede splošnega razvoja umetne inteligence v Sloveniji je sicer prisotna manjša zaskrbljenost kot npr. v ZDA, še vedno pa je dvakrat več zaskrbljeni kot navdušenih, kar Slovenijo uvršča med države, kjer je zaskrbljenost nadpovprečna;
- z naraščajočo uporabo GenUI negativna stališča glede vidikov razvoja prehajajo v pozitivna, kljub temu pa so tudi dnevni uporabniki GenUI globoko prepričani o negativnem vplivu umetne inteligence na kakovost spletnih novic ter na medosebne odnose;
- uporaba in izkušnje z GenUI sicer v splošnem povečujejo razumevanje in zaupanje v GenUI.
Gradiva:
Kontakt:
cdi@fdv.uni-lj.si