Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2025: Stališča uporabnikov (oktober 2025, PDF)
Raziskava o generativni umetni inteligenci (GenUI), ki jo je med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji na reprezentativnem 1KA panelu izvedel Center za družboslovno informatiko (CDI), Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, je pokazala naslednje:
- v letu 2025 je večina uporabnikov interneta (51 %) že vstopila v uporabo GenU;
- 14 % uporabnikov GenUI uporablja tudi plačljiva orodja (zasebno ali s strani organizacij);
- okoli tretjina zaposlenih pri svojem delu uporabljajo GenUI, kar jim prinaša opazen prihranek časa (mediana 12 %) in izboljšano kakovost dela;
- v še večji meri o prihranku časa zaradi GenUI poročajo dijaki in študenti (mediana 25 %);
- uporabniki GenUI so do rezultatov GenUI v splošnem nezaupljivi, v pogledu presojanja pravilnosti njenih rezultatov zelo samozavestni, hkrati pa sprejemajo, da se bodo njihova delovna mesto v petih letih pomembno spremenila;
- pri regulaciji UI obstaja nezaupanje v EU in slovensko državo, kar se z intenziteto uporabe GenUI povečuje;
- prevladuje prepričanje o negativnih družbenih posledicah GenUI, posebej na zaposlovanje;
- glede splošnega razvoja umetne inteligence v Sloveniji je sicer prisotna manjša zaskrbljenost kot npr. v ZDA, še vedno pa je dvakrat več zaskrbljeni kot navdušenih, kar Slovenijo uvršča med države, kjer je zaskrbljenost nadpovprečna;
- z naraščajočo uporabo GenUI negativna stališča glede vidikov razvoja prehajajo v pozitivna, kljub temu pa so tudi dnevni uporabniki GenUI globoko prepričani o negativnem vplivu umetne inteligence na kakovost spletnih novic ter na medosebne odnose;
- uporaba in izkušnje z GenUI sicer v splošnem povečujejo razumevanje in zaupanje v GenUI.
Gradiva:
Kontakt:
cdi@fdv.uni-lj.si