Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2026/I: Stališča uporabnikov (julij 2026, PDF)
Raziskava o generativni umetni inteligenci (GenUI) med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu 1KA panela (n = 1.435, april-maj 2026) kaže na novi val posvajanja digitalnih tehnologij. Nadalje se širi raba družbenih omrežij (npr. YouTube tedensko uporablja 70 % anketirancev; 2024: 60 %) in neskončnega drsenja (40 % ga uporablja dnevno; 2024: 20 %) ter s tem povezanega zanemarjanja poslovnih in družinskih obveznosti.
Osrednja dinamika temelji na širitvi GenUI, ki jo uporablja 80 % uporabnikov interneta (2025: 51 %). S tem se prva faza posvajanja GenUI postopno končuje in tudi širjenje vidnih učinkov – neposrednih posledic uvajanja GenUI – se je začelo upočasnjevati. Učinki naslednje faze posvajanja GenUI, ki temelji na novih storitvah in večji produktivnosti prenovljenih poslovnih procesov, šele prihajajo; so tudi bolj posredni in kompleksni.
Prevladujejo brezplačna GenUI orodja, vendar 24 % mesečnih uporabnikov GenUI poroča tudi o plačljivem orodju (2025: 14 %). Med tedenskimi uporabniki primarno orodje ostaja ChatGPT (69 %), vendar izgublja primat (2025: 83 %). GenUI uporablja 41 % delovno aktivnih uporabnikov interneta in 80 % jih poroča o prihranku časa. Zaradi novih nalog, povezanih z GenUI, pa se je skupni obseg dela pogosteje povečal (17 %) kot zmanjšal (15 %). Polovica delovno aktivnih ocenjuje, da bo umetna inteligenca (UI) v petih letih pomembno spremenila njihovo delo, tretjina pa, da bo UI zamenjala glavnino njihovega dela. GenUI uporablja v izobraževalne namene 91 % študentov in (polnoletnih) dijakov, od teh jih 92 % poroča o prihranku časa. Pozitivni učinek GenUI na prihranek časa se je v primerjavi z 2025 zmanjšal, tako pri delu kot pri izobraževanju. Krepi se tudi vtis, da je zaradi GenUI delo oziroma učenje opravljeno slabše. Zaposleni ravnanje svoje organizacije pri uvajanju GenUI ocenjujejo bistveno bolje, kot dijaki in študenti ocenjujejo svojo izobraževalno institucijo.
Večina uporabnikov GenUI obravnava klepetalnike kot osebe; do njih so prijazni, spoštljivi in obzirni. Petina se v tej interakciji počuti domače in bi jih pogrešala. Za dobro desetino je odnos postal osebno pomemben: daje jim prijetno bližino, ugodje in se ga veselijo. Dvajsetina (okoli 5 %) pa je razvila osebno razmerje in GenUI uporablja, kadar potrebuje pogovor. Večina se je na GenUI sicer že obrnila za osebna in intimna vprašanja; desetina to počne tedensko.
Zaupanje v GenUI in v storitve UI nasploh je v primerjavi z letom 2025 upadlo, tako pri novih kot pri obstoječih uporabnikih GenUI. Podobno je narasel pesimizem glede prihodnjega razvoja UI: bistveno več je zaskrbljenih (42 %) kot navdušenih (15 %). Na drugi strani je pri intenzivnih uporabnikih GenUI razmerje obrnjeno (19 % zaskrbljenih in 38 % navdušenih). Uporabniki GenUI v povprečju poročajo o pozitivnem učinku GenUI na osebno zadovoljstvo in socialno življenje. To je sicer v nasprotju z naraščajočim kolektivnim pesimizmom (posebej glede zaposlovanja in medosebnih odnosov), kar je globalni trend, predvsem v razvitih državah (posebej v ZDA); Slovenija je med bolj pesimističnimi državami.
Kljub naraščajoči splošni zaskrbljenosti glede razvoja UI, se je skrb, da je regulacije premalo, zmanjšala (2025: 45 %; 2026 38 %), povečala pa se je skrb za preveč regulacije (s 32% na 35 %). Še vedno manj kot petina zaupa, da bosta EU in Slovenija UI ustrezno regulirali. Velika večina (71 %) meni, da je potrebno izobraževanje o odgovorni rabi GenUI vključiti v šolski sistem. Glede informacijske zasebnosti so uporabniki interneta zelo zaskrbljeni in ne zaupajo korporacijam. Naraščajo tudi negotovost, nerazumevanje procesov in občutek izgube nadzora; posledično prevladuje nemoč pri varovanju in nadzoru osebnih podatkov. Kljub temu se večina ne vdaja, ampak je odločena poskrbeti za večjo informacijsko varnost.
- Celotno poročilo: PDF
- Kontakt: cdi@fdv.uni-lj.si
Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2025/II: Stališča uporabnikov (oktober 2025, PDF)
Raziskava o generativni umetni inteligenci (GenUI), ki jo je med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji na reprezentativnem 1KA panelu izvedel Center za družboslovno informatiko (CDI), Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, je pokazala naslednje:
- v letu 2025 je večina uporabnikov interneta (51 %) že vstopila v uporabo GenU;
- 14 % uporabnikov GenUI uporablja tudi plačljiva orodja (zasebno ali s strani organizacij);
- okoli tretjina zaposlenih pri svojem delu uporabljajo GenUI, kar jim prinaša opazen prihranek časa (mediana 12 %) in izboljšano kakovost dela;
- v še večji meri o prihranku časa zaradi GenUI poročajo dijaki in študenti (mediana 25 %);
- uporabniki GenUI so do rezultatov GenUI v splošnem nezaupljivi, v pogledu presojanja pravilnosti njenih rezultatov zelo samozavestni, hkrati pa sprejemajo, da se bodo njihova delovna mesto v petih letih pomembno spremenila;
- pri regulaciji UI obstaja nezaupanje v EU in slovensko državo, kar se z intenziteto uporabe GenUI povečuje;
- prevladuje prepričanje o negativnih družbenih posledicah GenUI, posebej na zaposlovanje;
- glede splošnega razvoja umetne inteligence v Sloveniji je sicer prisotna manjša zaskrbljenost kot npr. v ZDA, še vedno pa je dvakrat več zaskrbljeni kot navdušenih, kar Slovenijo uvršča med države, kjer je zaskrbljenost nadpovprečna;
- z naraščajočo uporabo GenUI negativna stališča glede vidikov razvoja prehajajo v pozitivna, kljub temu pa so tudi dnevni uporabniki GenUI globoko prepričani o negativnem vplivu umetne inteligence na kakovost spletnih novic ter na medosebne odnose;
- uporaba in izkušnje z GenUI sicer v splošnem povečujejo razumevanje in zaupanje v GenUI.
Gradiva:
Kontakt:
cdi@fdv.uni-lj.si